V Krškem največ težav z Romi v Rimšu in Lokah, v Kerinovem grmu in Drnovem bolje

Krško (panorama)

Občinski svet občine Krško je sprejel strategijo reševanja romske problematike do leta 2022. Ta med drugim ugotavlja, da so največje težave z Romi v naseljih Rimš in Loke, medtem ko je stanje v naseljih Kerinov Grm in Drnovo precej boljše.

V občini Krško danes živi nekaj več kot 25.500 prebivalcev, od tega 365 Romov, ki predstavljajo 1,38 odstotka krškega prebivalstva. Občina Krško je tudi ena izmed občin, ki ima eno mesto v občinskem svetu rezervirano za romskega svetnika

Pred leti je občina zaradi naraščajoče romske problematike legalizirala dve romski naselji, in sicer na območju Kerinovega grma in delu naselja Drnovo, v katerih je uredila dostop do pitne vode, elektriko in organizirala vrtec. Manjkata le še kanalizacija in javna razsvetljava.

Obe naselji naj bi postali s tem bolj obvladljivi, a se tudi v njih v zadnjem času pojavljajo težave. Zaradi konfliktov med samimi Romi se namreč ti znova naseljuje izven območij, namenjenih poselitvi. Med drugim so nezakonito zasedli nekatera okoliška kmetijska zemljišča in na njih postavili improvizirana bivališča. Električno energijo jim proizvajajo z agregati, pitna voda pa je na voljo iz skupne cisterne, ki jo dostavlja občina.

Poleg v omenjenih dveh naseljih Romi v Krškem živijo tudi v Straži pri Raki (Rimš) in Lokah, ki pa so, kot ugotavljajo na občini, veliko bolj problematični, saj pravnih možnosti za njuno legalizacijo ni. Za Loke je gradbena inšpekcija lani izdala odločbe o rušitvi vseh romskih objektov, a do rušenja še ni prišlo in kot kaže nekaj časa tudi še ne bo.

Romom v Rimšu je občina ponudila parcele v Kerinovem Grmu, vendar jih vztrajno odklanjajo.

V strategiji reševanja romske problematike občina izraža namero, da bi romski naselji Rimš in Loke preselila drugam, a prave rešitve, kako to narediti, ni na vidiku, pri tem pa v veliki meri računajo na pomoč države. Kljub temu so optimistični in v sinoči sprejeti strategiji navajajo predvidevanja, da bodo lahko v naslednjih desetih letih govorili “o popolni socialni vključenosti romske populacije na področju občine”.

Ali bo temu res tako, pa bomo seveda še videli.

M. R.