Slovenska superhrana in ideja za nedeljsko slovensko tradicionalno kosilo

pexels.com

Slovenija je zelena dežela, kjer se igrivo prepletajo hribčki in doline, gore in reke. Vse to nam omogoča kakovostne obdelovalne površine ter razvoj manjših kmetij. Tukaj srčni ljudje že stoletja pridelujejo kakovostno hrano. In zato za kvalitetno in cenovno dostopno hrano ni treba gledati izven naših meja, saj je tukaj, pred našimi vrati.

Za razmislek – vsem, ki kupujete super živila in ekološko hrano, ki je predelana na Kitajskem. Ste kdaj srečali kitajskega turista  z masko na obrazu, kako se sprehaja po ljubljanskih ulicah? Ali res mislite, da lahko v takšni deželi pridelajo bolj kakovostno in ekološko hrano, kot je lahko pridelamo zaenkrat še v naši zeleni deželi? Ne nasedajte takšnim tržnim trikom.

Minerali in vitamini se na dolgi transportni poti izgubijo

Domača hrana in pridelki vsebujejo več mineralov in vitaminov, ki se pri uvoženi hrani na dolgi transportni poti izgubi, ravno tako se takšna hrana kemično obdela, da lahko izgleda še vedno sveža, ko je po dolgi poti pripeljejo do ciljnih skladišč.

Večje povpraševanje po domači hrani pomeni tudi krepitev neodvisnosti. Saj s tem podpiramo in krepimo lokalno gospodarstvo.

Kampanja Naša super hrana

Že od leta 2012 v Sloveniji poteka kampanja za promocijo naše lokalne hrane. V preteklem letu je kampanja potekala pod naslovom: NAŠA SUPER HRANA – njen namen je bil opozoriti ljudi, da po super hrano ni treba po svetu – super hrana je že tu pri nas. Treba jo je samo prepoznati in postaviti na krožnik. Naj bodo naše dobrote del vsakdana na naših mizah.

V promocijski kampanji Naša super hrana se povezujejo tako pridelovalci in predelovalci obeh sektorjev, kot tudi država. Za promocijo vsi prispevajo tudi sredstva. Pridelovalci in predelovalci mleka ter govejega in perutninskega mesa bodo predvidoma prispevali dobrih 258.000 evrov ter država do 575.000 evrov.

Letos kampanja deluje pod sloganom NAŠA KAKOVOST – kjer zagotavljajo, da je hrana pridelana v Sloveniji, pod ostrim nadzorom. Še posebej to velja za izdelke, označene z znakom »Izbrana kakovost«. V okviru te sheme so se združili slovenski pridelovalci hrane, ki zagotavljajo sledljivost in višje standarde. Lokalno pridelana hrana je torej dokazljivo vrhunske kakovosti. Kupcu je tako zagotovljeno, da je bilo živilo pridelano v Sloveniji in da ni prepotovalo več kot določeno število kilometrov do prodajne police. Pomembno se je zavedati, da se s krajšanjem verige od izvora do potrošnika se ohrani več okusa in več pomembnih hranilnih snovi.

Orehi med vsemi oreščki vsebujejo najvišjo koncentracijo omega 3 maščobnih kislin in pripomorejo k rasti. So prava zakladnica hranil. Izstopa predvsem nasičenost z minerali. Vsebujejo tudi nekaj beljakovin in nezanemarljive vrednosti vlaknin, kalcija, magnezija, fosforja ter kalija. (pixabay.com)
Objavljen je tudi novi razpis za najbolj inovativna živila

Inštitut za nutricionistiko je objavil novi razpis za izbor najbolj inovativnih živil, proizvedenih v Sloveniji in uvedenih na trg v zadnjem letu. Namen projekta je spodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil.

Predvsem je problem domačih proizvajalcev v tem, da pogosto nimajo na voljo dovolj oglaševalskih sredstev, da bi svoja živila in njihove prednosti uspešno predstavili na trgu.

Projekt je nekomercialne narave in povsem brez stroškov za prijavitelje. Več o razpisu si lahko pogledate tukaj.

Predlogi za nedeljsko kosilo

Še ne veste, kaj bi danes kuhali? Mogoče vam lahko pomagamo z idejo. Kaj pravite na tradicionalno slovensko kosilo. Ponujamo vam nekaj predlogov.

Pod slovensko tradicionalno hrano spadajo:

  • Pražen krompir
  • Idrijski žlikrokrofi
  • Štruklji
  • Ajdovi žganci
  • Močnik
  • Kislo zelje
  • Bujta repa
  • Goveja juha
  • Zaseka
  • Potica
  • Prekmurska gibanica
  • Belokranjska pogača
  • Posolanka
  • Močnik …

In še se bi lahko kaj našteli. Če smo vam vzbudili zanimanje za kakšno od naših tradicionalnih jedi, pa si lahko za recept pogledate tukaj.