Sevnica: Na Lovrencu skrb za rastišče encijana

pixabay

Ob besedi encijan večina ljudi pomisli na modrocvetoči clusijev svišč, marsikdo pa tudi na zdravilno grenko pijačo, ki jo v gostilnah smejo točiti že zjutraj, ko so ostale žgane pijače prepovedane. Encijan (Clusijev svišč) cveti v drugi polovici aprila in prvih majskih dneh. Kmalu si ga bomo lahko Posavci, kot tudi veliko drugih turistov ogledovali na Lovrencu nad vasjo Okroglice na Sevniškem. V Sloveniji je ta rastlina zavarovana od leta 1992. Za varovanje tamkajšnjega ogroženega rastišča skrbijo predvsem domači planinci, ki bodo ob letošnjem cvetenju med drugim poskrbeli za menjavo njegove odslužene ograje.

Varovane ogroženega rastišča je več kot potrebno

Nekaj hektarjev obsegajoče rastišča je kljub naprezanju Planinskega društva Lisca 20-letnemu naprezanju še vedno ogroženo. Številni namreč ne upoštevajo odloka o prepovedi nabiranja cvetov in hodijo po rastlinju, hkrati pa ga ogrožajo vandali. Lani v novembru je domačin opazil 60 izkopanih jam, kjer so in pokradli približno enako število rastlin. Kraj »naravovarstvenega zločina« si je takrat ogledala tudi policija in podala prijavo na inšpektorat.

Pri vsakoletnem varovanju rastišča ob cvetenju Clusijevega svišča sodeluje do 40 prostovoljcev. V obdobju cvetenja ga vsakodnevno od jutra do večera varujeta po dva prostovoljca, materialno pa sevniške planince poleg domače občine podpirajo še sponzorji. Sicer pa rastišče ob prvomajskih praznikih dnevno obišče tudi do 1000 obiskovalcev.

Planinsko društvo Lisca Sevnica, ki se vsako leto pred cvetenjem temeljito pripravi na sezono, pa območje varuje s sodelovanjem Kozjanskega parka, Občine Sevnice in Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije.

Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju, tudi v Zasavju. Z oddaljenostjo od alpskih nahajališč in s številčnostjo primerkov, ki običajno že konec aprila pomodrijo travnike pod cerkvijo, je Lovrenc izjemna botanična lokaliteta. Clusijev svišč je nizka trajnica z jalovimi poganjki in rozeto pritličnih listov. Cvetovi so temno modre barve in rastejo posamično. Zraste do 10 centimetrov. Stožčasta venčna cev cveta je dolga pet do šest centimetrov. Raste na suhih travnikih, kamnitih tratah in v kamnitih razpokah sredogorja ter visokogorja, kjer cveti od aprila do avgusta.

K. J.