Res poznate Posavje? Oglejte si nekatere znamenitosti

Krakovski gozd

Posavje je ena od manjših slovenskih regij, kljub temu pa premore številne znamenitosti. Ena od osrednjih je zagotovo Krakovski gozd, ki je zavarovan kot naravni spomenik. Svoj čar regiji dajeta reki Sava in Krka ter Gorjanci. Potem je tudi še znan Kozjanski park in še mnoge druge znamenitosti. Nekatere so prav posebne.

Krakovski gozd

Krakovski gozd je eden redkih ohranjenih pragozdov v Evropi. Je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji, ki se razprostira na okoli 3000 hektarjev površine med reko Krko in Savo. V osrčju gozda je ohranjen 40,5 hektarjev velik, od leta 1952 kot naravni spomenik zavarovan sekundarni pragozd, kjer rastejo več stoletij stara hrastova drevesa. Ob gozdu poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu.

Slapovi na Bohorju, Slap Bojanca

Nad Senovim se na območju Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave, kjer lahko ljubitelji narave občudujejo kar štiri veličastne slapove – Bojanco, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik. Pri tem se vode slapov penijo tudi več kot 15 metrov v globino. Slapovi malo poznani in prav njihovi skrivnosti se gre zahvaliti, da se še vedno bohotijo v objemu miru. Slapovi so skriti globoko v grapah potokov zato tja ne zahajajo trume turistov, a so kljub temu dosegljivi skoraj vsakomur, ki premore malo spretnosti in telesne vzdržljivosti, pravijo na Turistično informacijskem centru Krško.

Gorjanci

Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje Gorjanci predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško, ki se nad krško kotlino dviguje do Trdinovega Vrha (1178 m), priljubljene pohodniške točke. Na Gorjancih so številni izviri, med njimi najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik. Bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline. Tu kraljuje tudi rjavi medved, kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička.

Sava

Reka Sava je najdaljša tekoča voda v občini in z dobrimi 200 kilometri najdaljša reka, ki teče po ozemlju Slovenije. V svoji zgodovini je s spreminjajočim se tokom izoblikovala rečne trase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot s pristanišči na Drnovem, v Krškem in v Rajhenburgu. Zaradi ribjega bogastva je cenjena med ribiči, pomembna pa je predvsem zaradi verige hidroelektrarn, ki proizvajajo električno energijo.

Reka Krka

Reka Krka je značilna mirno tekoča kraška reka, ki s 94 kilometri površinskega toka spada med najdaljše povsem slovenske reke. Izvira pri vasi Krka, nedaleč od Ivančne Gorice in se pri Čatežu blizu Brežic izlije v Savo. V zgornjem toku je zaradi padca živahna reka, ki pa se v svojem spodnjem delu skoraj povsem umiri. Ta zelena reka, ki jo imenujejo tudi zelena lepotica, je po vsej svoji dolžini izjemno privlačna za oko in ponuja obilo užitkov – čolnarjenje, supanje, vožnjo s kanuji, kopanje, lovljenje rib ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih.Najbolj slikovit kraj ob reki je Kostanjevica na Krki, ki se nahaja v spodnjem toku in je edino slovensko naselje z vseh strani obdano z vodo

Ribniki Mačkovci

Približno dva kilometra severovzhodno od Brestanice se nahajajo ribniki Mačkovci, ki so jih prvič uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti. Gre za tri umetno narejene ribnike, ki obsegajo več kot 15 ha površin, od katerih 6,5 ha predstavljajo prav vodne površine. Ribniki so v lasti ribiške družine Brestanica-Krško in so izjemno priljubljeni tako med ribiči kot drugimi obiskovalci.

Ajdovska jama, netopirji

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi in predstavlja staro neolitsko svetišče, ki je v antiki in visokem srednjem veku služila ljudem kot zatočišče pred raznimi nevarnostmi in sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča. Hkrati je Ajdovska jama zaradi porodne kolonije netopirjev južnih podkovnjakov, ki so v Evropi še posebej ogroženi, naravna vrednota državnega pomena. Zaradi varovanja netopirjev ogled jame ni možen v poletnem obdobju.

Rudnik Senovo, Premogovniški rov

Razvoj Senovega ter celotne senovško-brestaniške doline je tesno povezan s premogovnikom. Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Po letu 1904 je TPD prevzela rudnik, ki je doživel nagel razvoj. Povečalo se je število prebivalcev, Senovo pa je postalo tipično rudarsko naselje. V zlatih letih je rudnik zaposloval skoraj 1000 delavcev, danes pa je zaprt, a kljub temu ostaja odprt za najavljene skupine obiskovalcev, željnih rudarskega znanja.

Rdeča bukev

Iz Hočevarjevega trga v Krškem proti ulici Pod Goro je na desni strani na nekdanjih vrtovih premožnih meščanov nekaj stanovanjskih blokov. Za njimi je majhen park v katerem raste mogočna rdeča bukev, ki se poleg svoje lepote ponaša še z nazivom največje rdeče bukve v Sloveniji. Pred parkom stoji tudi vodnjak, zraven pa je znamenita stavba župnišča iz 17. stoletja.

Kozjanski park

Kozjanski regijski park je eno naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Od mejne reke Sotle, ob kateri najdemo mestoma še dobro ohranjeno obrečno vegetacijo in rečne mrtvice se preko nižinskega, s kmetijskimi kulturami obdelanega sveta, počasi dvigamo v hribovit svet, porasel z bukovimi in hrastovimi gozdovi. Ta svet je kot v nekakšnem polkrogu obdan s Posavskim hribovjem, vmes pa je Srednjesotelsko gričevje, polno sadjarstva in vinogradništva. Jabolka starih sadnih sort visokodebelnih travniških sadovnjakov so glavne zvezde prepoznavnosti parka. Stare sadne sorte ne potrebujejo mineralnih gnojil ali pesticidov, da obrodijo.

Sava

Vir in foto: TIC Krško

M. P.