Pregled pridobivanja EU sredstev po posavskih občinah

(vir: pixabay.com)

V preteklem tednu smo objavljali, kako uspešne so posavske občine pri pridobivanju evropskih sredstev. Danes objavljamo pregled po vseh občinah in probleme, s katerimi se srečujejo pri postopkih.

Od posavskih občin ni zajeta Kostanjevica na Krki, zaradi nesprejetja proračuna v zadnjih dveh letih.

Občina Bistrica ob Sotli (3,5 milijonov evrov)

Majhna občina, ki meri le 31 km2 in se po površini uvršča na 173. mesto.  Pri pridobivanju EU sredstev je župan občine Bistrice ob Sotli Franjo Debelak je sporočil, da je bila Občina v programskem obdobju 2007-2013 zelo uspešna pri črpanju EU-sredstev.

V tem obdobju so pridobili 3,5 milijonov evrov, sami pa so dodali še 1,3 milijona evrov. Glede na občinski osnovni letni proračun, ki znaša okrog 1,5 milijona evrov, župan ocenjuje, da je to res dober rezultat. Posebej je poudaril leto 2013, ko je občina izvedla projekte v vrednosti 1,553.944 evrov. Izvedenih pa je bilo 16 projektov.

Občina Krško (32 milijonov evrov)

Občina meri 287 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 9. mesto.

Občina Krško je v programskem obdobju od 2007 do 2013 pridobila okrog 32 milijonov evrov evropskih sredstev. Veliko je bilo vlaganja v širokopasovno omrežje, prenove (grad Rajhenburg, Macingerjeva hiša, Valvasorjevega kompleksa …), energetske sanacije in obnova starega mestnega jedra, sanacije cest.

Občina Brežice (45 milijonov evrov)

Občina Brežice meri 268 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 14. mesto.

Občina je v programskem obdobju 2007-2013 (del sredstev iz tega naslova se je črpal še v letih 2014 in 2015) uspešno pridobila za približno 45 milijonov evrov evropskih sredstev. Izvedenih je bilo 28 projektov.

Občina je veliko vlagala v komunalne ureditve in izgradnje, obnove (tržnica, MC Brežice, Gradu Brežice, večnamenski domovi …), energetske sanacije, sanacije cest.

Občina Rdeče (3,98 milijona evrov)

Njena velikost je 50 kvadratnih kilometrov. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 113. mesto.

V programskem obdobju 2007-2013 sta Občina Radeče in Javni zavod Kulturno turistični rekreacijski center Radeče (JZ KTRC Radeče) skupaj sodelovala v 13 projektih, sofinanciranih s sredstvi različnih evropskih skladov. S strani različnih evropskih skladov je bilo sofinancirano za 3.978.350,31 EUR sredstev (59,73 % skupne vrednosti), preostanek v višini 2.682.215,43 EUR (40,27 % skupne vrednosti) pa predstavlja občinski lasten delež.

Občina Sevnica (22,7 milijona evrov)

Meri 272 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 12. mesto.

Celotno uspešnost črpanja evropskih sredstev v občini Sevnica za finančno perspektivo 2007–2013 je ocenjena na okrog 22,7 milijona evrov.

Izvedenih je bilo 23 projektov. Občina pa je vlagala v gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav, ureditve cestne infrastrukture in krajevnih jeder, gradnjo vrtca in energetske sanacije, ter, gradnji optičnega omrežja.

Skupni projekti Posavja

Skupno vsem občinam je sodelovanje pri Večgeneracijskim centru Posavje, ki ga podpira vseh šest posavskih občin. Projekt bo potekal v času od 2017 do konca 2021. Projekt je bil uspešen na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sodelujejo trije partnerji – Ljudska univerza Krško (za Krško in Kostanjevico na Krki), Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (za Brežice in Bistrico ob Sotli) ter Družinski inštitut Zaupanje iz Sevnice (za Sevnico in Radeče). Ministrstvo je za skupni projekt odobrilo 575.000 evrov, večino iz evropskega socialnega sklada.

Ravno tako je vsem posavskim občinam skupen projekt Posavska Špajza. Projekt povezuje vse občine Posavja, od Kostanjevice na Krki, Bistrice ob Sotli, Brežic, Krškega, Sevnice do Radeč. Glavnina projekta, sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bila namenjena vzpostavitvi ali obnovi objektov tržnic v vsaki občini, z namenom vzpodbujanja kmetovalcev za direktno prodajo ter malih in velikih potrošnikov za nakup živil iz lokalnega posavskega okolja.

Ovire, s katerimi se srečujejo občine pri pridobivanju EU sredstev

Vse občine so izpostavile kot problematično dejstvo, da v novem programskem obdobju 2014-2020 še niso pridobile sredstev, saj je perspektiva šele v zagonu, čeprav smo že proti koncu leta 2017. “Težave pa so predvsem v dejstvu, da še ni objav javnih razpisov s strani države,« so izpostavili v Občini Sevnica. Tudi župan Radeč ravno tako izpostavlja »počasen prehod med obema programskima obdobjema in posledična odsotnost razpisov za črpanje evropskih sredstev«. Temu mnenju se pridružujejo tudi ostale posavske občine.

Predvsem pa se občine srečujejo z nepotrebno papirološko zapletenostjo pri celotnem postopku pridobivanja in črpanja teh sredstev ter z večnim spreminjanjem pogojev za črpanje v času posameznega programskega obdobja.

Občina Brežice je še izpostavila, da z državo posavska regija še ni uspela podpisati Dogovora za razvoj regij, ključnega za izvajanje prioritetno prepoznanih regijskih projektov.

N. N.