Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v petek objavil nove, sedemmesečne podatke o obolelih z mišjo mrzlico. Do 1. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 204 potrjene primere. Najmanj obolelih je bilo na Goriškem in v Zasavju, največ pa v Prekmurju in na Dolenjskem.
Posavje se je po odkritih primerih uvrstilo na visoko, četrto mesto (od dvanajstih slovenskih regij).
Od 204 odkritih primerov okužbe z mišjo mrzlico so jih največ, 78, odkrili v Jugovzhodni Sloveniji, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje. V Podravju so potrdili 62 primerov, na Koroškem 19, v Posavju pa 11 primerov. V ostalih regijah so odkrili 10 ali manj primerov mišje mrzlice.
Na NIJZ predvidevajo, da je na območjih, kjer so odkrili več primerov mišje mrzlice, prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa, to je miši in voluharic, kar je omogočilo hitrejše širjenje virusa mišje mrzlice med glodavci in posledično na ljudi. Na ta pojav sta vplivala mila zima in zadosti padavin, predvsem pa velika razpoložljivost hrane. Znano je namreč, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, pravijo na NIJZ.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5 do 7 let torej. Število obolelih je sicer letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer zaradi mišje mrzlice so zabeležili leta 2009.
M. P.
