Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na Vrbini pri Krškem bi morali po naložbenem programu, ki ga je pripravila Agencija za radioaktivne odpadke, začeti graditi letos, a se slednje ne bo zgodilo, saj na agenciji še pripravljajo potrebno dokumentacijo za začetek del. Za zdaj je jasno, da odlagališča ne bo vsaj še do leta 2021.
Investicijski program, ki so ga potrdili leta 2014, je predvideval, da bodo odlagališče začeli graditi v letošnjem letu, poskusno pa bo začelo obratovati leta 2020. Ko je postalo jasno, da to ne bo mogoče, je agencija lani pripravila popravljeno različico programa z oceno stroškov gradnje in terminskim načrtom za izvedbo del, ki zdaj predvideva začetek poskusnega obratovanja leta 2021.
Na agenciji trenutno pripravljajo potrebno dokumentacijo za začetek gradnje. Agencija je tako do zdaj za odlagališče izvedla potrebna pripravljalna dela. Izdelala je tudi poročilo o vplivih na okolje in osnutek varnostnega poročila ter vložila vlogo za okoljevarstveno soglasje. Trenutno na agenciji pripravljajo dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in varnostno poročilo. Končujejo tudi dela za razvoj in certificiranje silosnega betonskega zabojnika za odložene radioaktivne odpadke.
V postopek presoje vplivov na okolje nameravajo na agenciji vključili tudi javnost, hkrati se nameravajo lotiti presoje čezmejnih vplivov. Do pridobitve gradbenega dovoljenja bodo morali izbrati še izvajalce in druge zakonsko zahtevane udeležence med gradnjo.
Gradnja odlagališča je potrebna, ker omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, kjer pa je prostora za skladiščenje le še do leta 2022.
Za gradnjo odlagališča sicer obstajata dva načrta. Po prvem naj bi na odlagališču odlagali slovensko polovico odpadkov krške nuklearke in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji. Drugi načrt pa predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška, ki je polovična solastnica nuklearke, in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico krških jedrskih odpadkov.
Celotna naložba brez hrvaške soudeležbe bo stala 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v tem primeru znižali na 100 milijonov evrov.
M. A.
