Živeti na zahodu Slovenije je kot so že tretje leto zapored pokazale raziskave Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, bolj zdravo kot življenje na vzhodu države. V letu 2017 je v Sloveniji živelo 2.065.890 prebivalcev, povprečna starost pa je bila 43 let.
Kaj vse vpliva na razlike v zdravju?
Na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (višja ko je izobrazba, dohodek in zaposlenost, več je zdravja), kultura, etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se izraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije ter življenjski slog v zvezi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin, pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.
Zdravje ljudi neposredno vpliva na gospodarstvo. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitro preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi, pišejo na NIJZ.
Zdravje je odvisno tudi od razvitosti občine, prirasta prebivalcev in starejših v občini, izobrazbe občanov, stopnje delovne aktivnosti in tudi poškodb, čezmerne prehranjenosti otrok, kadilskih in pivskih navad, pojavnosti nekaterih bolezni in različnih drugih vzrokov smrti.
Dve posavski občini izstopata iz slovenskega povprečja in sicer; en izmed na novo merjenih kazalnikov je fitnes otrok in mladostnikov, saj je dokazano, da gibalne sposobnosti bistveno prispevajo k zdravju. Tukaj je med desetimi najbolj telesno aktivnimi občinami Bistrica ob Sotli. Pomemben kazalnik, ki pa zahteva dodatno proučevanje, so novi primeri pljučnega raka. Med desetimi občinami, ki imajo največje število pljučnega raka se nahaja Kostanjevica na Krki.
Zdravje po posavskih občinah
Bistrica ob Sotli
Samoocena prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro je bila nižja od slovenskega povprečja. Bolniška odsotnost delovno aktivnega prebivalca je trajala povprečno 13,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
Delež porabnikov pomoči na domu je blizu slovenskega povprečja. Razvitost občine je pod slovenskim povprečjem, tudi mikrobiološka kakovost pitne vode je pod slovenskim povprečjem. Stopnja umrljivosti zaradi samomora pa je pod slovenski povprečjem.
Brežice
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,4 (kar je manj kot preteklo leto) koledarskih dni na leto, kar je nižje od slovenskega povprečja.
Glede na podatke preteklega leta se je v občini zmanjšala umrljivost zaradi samomora, letos je občina Brežice v slovenskem povprečju. V občini je pitna voda višje kvalitete, kot je v povprečju slovenska. V občini je tudi manjša okužba s klopnim meningoencefalitisom kot je slovensko povprečje, pod povprečjem je občina v prirastu prebivalstva,.
Kostanjevica na Krki
Bolniška odsotnost delovno aktivnega prebivalca je bila lani nižja od slovenskega povprečja, letos je višja. In to kar za tri dni.
Prirast prebivalstva je nad slovenskim povprečjem, ravno tako v občini pijejo boljšo vodo, kot je v povprečju. Slabša od slovenskega povprečja je občina v izobraženosti prebivalcev, več imajo tudi prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti in višjo bolniško odsotnost.
Krško
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,4 koledarskih dni na leto, kar je nad slovenskim povprečjem.
Zelo visoko je v občini umrljivost zaradi samomora, ravno tako je višji tudi delež uporabnikov pomoči na domu. Prehranjenost otrok v občini je nad slovenskim povprečjem.
Pitna voda v občini je po kakovosti nad slovenskim povprečjem, manj imajo tudi pljučnega raka in klopnega meningoencefalitisa.
Radeče
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno samo 8,6 koledarskih dni na leto, kar je nižje od slovenskega povprečja.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Tudi v tej posavski občini imajo prekomerno prehranjenost otrok nad slovenskim povprečjem.
Sevnica
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 9,4 koledarskih dni na leto.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v občini višja od slovenskega povprečja. Tudi v tej posavski občini so nad slovenskim povprečjem po prometnih nesrečah zaradi alkohola. Pod slovenskim povprečjem je občina v novih primerih pljučnega raka.
Kot je že zapisano v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti za krepitev zdravja tako preko ustreznega načrtovanja in izgradnje infrastrukture – igralnih površin, parkov, kolesarskih in peš poti, telovadnih in vadbenih in športnih prostorov kot tudi preko omogočanja in financiranja/sofinanciranja programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov in športno rekreativnih programov.
K. J.
