Občinski svet Občine Krško je pred kratkim na predlog župana Mirana Stanka kot ena izmed zadnjih občin, ki morajo sprejeti takšen dokument, dokončno sprejel strategijo reševanja romske problematike v občini za obdobje od leta 2018 do leta 2022.
Strategija v manjšem delu navaja nekatere konkretne rešitve za reševanje romske problematike, v večjem delu pa je še vedno presplošna, da bi lahko prinesla kakšen večji premik na tem področju.
V strategiji občina med drugim ugotavlja, da so največje težave z Romi v naseljih Rimš in Loke, medtem ko je stanje v naseljih Kerinov Grm in Drnovo nekoliko boljše. V občini Krško sicer danes živi nekaj več kot 25.500 prebivalcev, od tega 365 Romov, ki predstavljajo 1,38 odstotka prebivalstva.
Pred leti je občina zaradi naraščajoče romske problematike legalizirala dve romski naselji, in sicer na območju Kerinovega grma in delu naselja Drnovo, v katerih je uredila dostop do pitne vode, elektriko in organizirala vrtec. Manjkata še kanalizacija in javna razsvetljava. Obe naselji naj bi postali s tem bolj obvladljivi, a se tudi v njih v zadnjem času pojavljajo težave. Zaradi konfliktov med samimi Romi se namreč ti znova naseljuje izven območij, namenjenih poselitvi. Med drugim so nezakonito zasedli nekatera okoliška kmetijska zemljišča in na njih postavili improvizirana bivališča. Električno energijo jim proizvajajo z agregati, pitna voda pa je na voljo iz skupne cisterne, ki jo dostavlja občina, ugotavlja občina v strategiji.
Poleg v omenjenih dveh naseljih Romi v Krškem živijo tudi v Straži pri Raki (Rimš) in Lokah, ki pa so, kot ugotavljajo na občini, veliko bolj problematični, saj pravnih možnosti za njuno legalizacijo ni. Za Loke je gradbena inšpekcija lani izdala odločbe o rušitvi vseh romskih objektov, a do rušenja še ni prišlo in kot kaže nekaj časa tudi še ne bo.
V strategiji reševanja romske problematike občina izraža namero, da bi omenjeni romski naselji preselila drugam, a prave rešitve, kako to narediti, ni na vidiku, pri tem pa v veliki meri računajo na pomoč države. Kljub temu občina v strategiji precej optimistično napoveduje, da bodo lahko v naslednjih desetih letih govorili “o popolni socialni vključenosti romske populacije na področju občine”. Optimistično zato, ker je strategija napisana preveč na splošno, da bi lahko prinesla vidno izboljšanje na tem področju.
Občina Krško po zakonu o lokalni samoupravi sicer spada med občine, ki morajo imeti po zakonu v občinskem svetu enega romskega svetnika. Takšnih občin je sicer v Sloveniji 20.
M. P.
