Katja Čanžar: O črpanju EU sredstev in razvoju brežiškega turizma

Katja Čanžar je podžupanja Občine Brežice. Povprašali smo jo o njenem delu podžupanje in izvedeli zanimive podatke tudi o brežiškem turizmu, evropskih sredstvih in “Brežiškem jezeru”.

Lahko poveste nekaj o sebi in o svojem delu podžupanje?

Prvi vstop na kandidatno listo občinskih volitev je bil preplet želje po sooblikovanju krajevnega in lokalnega življenja, radovednosti in  »preizkusa« teoretičnega znanja iz politologije v praksi. Približuje se šesta obletnica poklicnega podžupanovanja in če potegnem črto, sem priložnosti, znanja in mladostno zagnanost združila v projektnem delu.

Sem poklicna podžupanja, kar v grobem pomeni kombinacijo pisarniškega in terenskega dela. Občani me večinoma srečujejo na večernih društvenih dogodkih, ki so za moje delo najpomembnejši, saj so priložnost za pogovor z marljivimi prostovoljci in z vsemi občani, ki sooblikujejo življenje v naši občini ter tako najhitreje rešimo marsikatero zagato. V drugem delu službe sem se »specializirala« iz razpisov in projektov pri Evropski Komisiji. Gre za ne-infrastrukturne, vsebinske projekte, kjer je v prvi vrsti evropski denar namenjen ljudem oziroma društvom.

V prepletu stremenja k napredku občine in razpisnih priložnostih, se zadnja leta poklicno in raziskovalno največ ukvarjam s turizmom, ki postaja eden najhitreje rastočih gospodarskih sektorjev na svetu. Turistične storitve so pomembne steber brežiškega gospodarstva, še posebej zaradi močne zastopanosti, pomena in tradicije v kmetijstvu, ki skupaj s turističnim sektorjem predstavljata trajnostno priložnost razvoja naše destinacije. Torej kmetijstvo, ki številnim družinam predstavlja osnovni vir preživetja, še številnejšim pa pomembno dopolnitev osnovnega vira preživetja, je skupaj z naravnimi danostmi za zdraviliški in športni turizem pomemben gradnik brežiške ponudbe.

Zaradi novih možnosti poslovnega sodelovanja, večinoma pa zaradi želje po raziskovanju in dodatnem izobraževanju, sem po nekaj letnem premoru zopet študentka. Razvojne priložnosti športnega turizma raziskujem na doktorskem študiju kineziologije na Fakulteti za šport, v manjšem obsegu pa pridobljene izkušnje povezujem s teorijo v predavalnici Fakultete za turizem v Brežicah.

Vaše delo med drugim zajema tudi evropske projekte. Za občino Brežice je znano, da je v preteklih programskih obdobjih črpala zelo veliko evropskih sredstev in s tem naredila zelo veliko. Koliko je bilo tega in kaj vse ste naredili s tem?

Finančna stabilnost občine Brežice in usposobljeni zaposleni tako v upravi kot v javnih zavodih so zaslužni za uspešne projekte, še posebej črpanje evropskih sredstev, s katerimi je bila narejena infrastrukturna prenova občine. Molanovih dvanajst let vodenja občine je zaznamovalo sodelovanje v občinskem svetu, učinkovitejša občinska uprava in javni zavodi, skrb za stabilno poslovanje občine, urejanje osnovne infrastrukture (vodovodi, gradnja čistilnih naprav, odvajanje odpadnih voda, obnova in gradnja šol ter cest, obnova mestnega jedra, gradnja športne dvorane, ipd.).  v tem obdobju je bilo v brežiški prostor umeščenih kar nekaj državnih projektov – od mejnega prehoda v Dobovi, do obnove letališča Cerklje ob Krki, gradnje podvoza v Dobovi, gradnje HE Brežice in priprav za gradnjo HE Mokrice ipd.

Kateri projekt je bil za vas posebnega pomena? Zakaj?

Pripravljam, prijavljam in vodim ne-infrastrukturne projekte, projekte, ki so neposredno namenjeni občanom. Trenutno največ pozornosti namenjam aktualnemu projektu Občuti svobodo vode, ki je v prvi vrsti namenjen invalidom. Občina Brežice želi skozi projekt vzpostaviti boljšo dostopnost tako za javno športno kot za javno namestitveno infrastrukturo. S številnimi projektnimi aktivnostmi stremimo k cilju občine prijazne invalidom. Tudi sicer občina Brežice uresničuje vizijo na področju evropskih vsebinskih projektov, ki so financirani direktno iz Evropske Komisije. Po uspešno zaključenih Mednarodnih glasbenih delavnicah I in II ter projektu Šport za zdravo starost, športno nadaljujemo s projektom Občuti svobodo vode. Kot edina slovenska občina smo bili s projektom med 17 izbranimi iz vse Evrope, tudi tokrat pa smo dosegli maksimalno 80% evropsko sofinanciranje. Z omenjenimi projekti je Občina Brežice začela v letu 2012, novo odobreni projekt pa bo občanom zagotavljal brezplačne projektne aktivnosti vse do 31.12.2018.

Kako pa je s črpanjem evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2014 – 2020. Iz občin je slišati veliko negodovanja. Kako vi zaznavate stanje na tem področju?

V letu 2015 bi Slovenija lahko začela črpati evropska sredstva iz novega finančnega obdobja 2014–2020 (nova perspektiva), v katerem imamo na voljo 3,2 milijarde evrov. Rdeča nit nove perspektive so sredstva namenjena konkurenčnosti, kakovostnim delovnim mestom in ne več infrastrukturi. Osnovni problem občin izhaja že iz te nove usmeritve, saj občine še vedno potrebujemo denar za večje infrastrukturne projekte, ki bi zagotavljali enake pogoje za vse občane. Zaradi stabilnosti je sicer občina Brežice v lanskem letu z lastnimi sredstvi uspešno realizirala rekonstrukcijo in gradnjo OŠ Cerklje ob Krki, ki je bila eden večjih projektov celo na državni ravni, v skupni vrednosti 6,3 milijona evrov. Gradnja šole je bila najprej načrtovana za obdobje treh let, Občina Brežice pa se je odločila najeti kredit in projekt zaključiti predčasno.

Vseh razvojnih potreb občine Brežice v novi perspektivi že namensko ni mogoče zadovoljiti,  še največ težav pa zaznam v povezavi z učinkovitostjo črpanja evropskih sredstev, kjer ocenjujem, da je delo vlade nezadovoljivo.  Argumentiram iz podatkovnega portala Evropske komisije, kjer so na voljo podatki o financiranju in dosežkih kohezijske politike za obdobje 2014–2020 po državah in kažejo nevzpodbudno mesto Slovenije (http://ec.europa.eu/budget/figures/interactive/index_en.cfm).

Občina Brežice je na 4. mestu po številu nočitev v turizmu.  Kakšna je strategija razvoja turizma v občini Brežice?

Brežiški turizem vse od osamosvojitve države beleži rast in je, kljub občasnim pretresom, vedno kljuboval razmeram na zahtevnem in občasno negotovem trgu. Ni skrivnost, da je turizem še do pred nekaj leti slonel skoraj izključno le na enem – izjemnem ponudniku – Termah Čatež, kjer je bilo ustvarjenih praktično 99 % prihodov, nočitev in tudi dohodkov iz turizma. V zadnjih letih se prebuja vloga alternativne ponudbe, predstavlja okoli 5 % občinskega turističnega prometa, nasploh pa je turizem v dobri kondiciji in skozi vedno bolj inovativne prakse vztrajno išče poti napredka. Število prihodov in nočitev tujih gostov praktično neprestano raste – tujci danes predstavljajo že skoraj polovico vseh gostov. Povprečna doba bivanja je pri tujcih do nedavnega beležila rast, v skupni vrednosti pa se znižuje; s približno 3,4 dni v letu 2015 je še vedno precej nad slovenskim povprečjem (2,6 dni) (Strategija turizma občine Brežice 2017 – 2021).

Priložnost brežiškega turizma je zagotovo trajnostni koncept razvoja v smeri pestre in visokokakovostne trajnostno naravnane ponudbe, temelječe na lokalnih virih.

Štiri prioritetne vrste turizma, ki jih povezuje trajnostno naravnana osnova, predstavljajo jasne usmeritve v kateri smeri naj se v prihodnje v občini Brežice razvijajo turistični proizvodi in turistični programi:

  1. Voda kot skupni povezovalni element za zdraviliški turizem in turizem ob/na vodi
  2. Dediščina v širšem smislu, ki povezuje tako naravno( kulturna krajina, sotočje, Repnice) kot kulturno dediščino (gradovi, staro mestno jedro, Posavski muzej, Vodovodni stolp)
  3. Enogastronomija (povezava med vinarji, restavracijami, turističnimi kmetijami, dobavitelji butičnih proizvodov, izdelovalci spominkov (rokodelci).
  4. Aktivni turizem (šport, pohodništvo in kolesarjenje).

Letos smo dobili v Brežicah tudi jezero. Kako se bo imenovalo in kakšni so načrti za prihodnost glede njegovega doprinosa v občini?

Z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Brežice je posavski prostor pridobil nove možnosti zagotavljanja protipoplavne zaščite naselij na vplivnem območju ter nove možnosti za razvoj cestnih komunikacij, kmetijstva in dodatne ponudbe v turizmu.

V sodelovanju z Geodetsko upravo bomo občinske službe pristopile k poimenovanju akumulacijskega jezera ob HE Brežice in nato za Občinski svet priplavili Sklep o poimenovanju, tega pa naknadno poslali Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen. Pričakujem, da bo ime jezera letos usklajeno in da bodo prve ureditve območja še pred viškom turistične sezone 2018. Ni vse le na investitorju, saj je območje še gradbišče in posegi še niso dovoljeni.

Območje akumulacijskega jezera želimo razvijati v rekreativne površine za občane in kot dodatno ponudbo za turiste. 

Poleg urejenih večnamenskih poti z informativnimi tablami, urejenega dostopa do jezera za ribiče, veslače in kajakaše, načrtujemo ureditev čolnarne s pripadajočim sezonskim gostilniškim objektom. Dejansko si želimo vzpostaviti športno rekreativno območje za vse generacije, ki bo dostopno vsem. Območje bomo urejali skladno s proračunskimi zmožnosti, smo pa vsakodnevno v iskanju primernega evropskega financiranja.

Kot razvojno priložnost, ki pa jo bomo lahko realizirali le z evropsko podporo, smo prepoznali Dostopni vodni center, saj je z zdraviliškim gigantom Termami Čatež destinacija že prepoznana in bo vzpostavljeni center pomembna dodatna ponudba za turiste, ki so že v regiji. Načrtovana umetna kajak kanu steza za divje vode, ki je v primerjavi s stezo v naravnem okolju atraktivnejša, varnejša in predvsem omogoča večje število gledalcev, bo unikatna v tem prostoru. Trenutno najbližja umetno vzpostavljena steza je na Dunaju. V evropskem prostoru jih je malo, za potrebe olimpijskih iger 2024 se takšna steza gradi v Parizu. Takšna ponudba bi privabljala nove športne turiste v Brežice, kjer jih bomo z vzpostavljeno namestitveno infrastrukturo sprejeli odprtih rok.

M. B.