Kako živijo mladi v Sloveniji?

pexels.com

Delež mladih upada v Sloveniji in v EU

Mladi so pomembna družbena struktura, saj lahko z novimi, svežimi znanji, pridobljenimi v izobraževalnem procesu ter s socialnimi in tehničnimi kompetencami aktivno sodelujejo pri ustvarjanju kakovostnejše in varnejše družbe.

V Sloveniji je leta 2016 delež mladih predstavljal 15,9 % celotnega prebivalstva.

V zadnjih petih letih (2011–2016) se je delež mladih zmanjšal za 2,4 odstotne točke. Skoraj enako je veljalo za celotno EU: delež mladih je v petih letih upadel za 0,9 odstotne točke; v 2016 je znašal 18,3 %.

Mladi v Sloveniji se izselijo iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 28,2 leta, v EU pri 26,1 leta

Mladinsko politiko določa nabor ukrepov države, ki naj bi omogočali vzpostavitev takih razmer, ki bi mladim olajšale prehod v odraslo dobo, vse z namenom, da se ustvari ekonomska in socialna varnost.

Leta 2015 so se mladi v Sloveniji iz skupnega gospodinjstva s starši odselili povprečno pri starosti 28,2 leta. V petletnem obdobju se je ta starost znižala (v letu 2010 je znašala 29,5 leta). Mlade ženske se za ta korak odločajo nekoliko mlajše kot mladi moški, povprečno pri 27,2 leta; mladi moški se namreč odselijo od staršev v povprečju več kot dve leti pozneje, pri 29,2 leta.

Mladi v celotni EU so se v 2015 odselili iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 26,1 leta, in vrednost tega podatka se od leta 2010 ni spremenila.

Najhitreje, tj. povprečno pri najnižji starosti, so se iz skupnega gospodinjstva s starši odselili mladi na:

  • Švedskem (pri 19,7 leta),
  • Danskem (pri 21,1 leta) in
  •  na Finskem (pri 21,9 leta). 

 V Sloveniji v skupnem gospodinjstvu s starši 80,4 % mladih, v EU 65,9 %

Leta 2015 je v skupnem gospodinjstvu s starši živelo v Sloveniji 80,4 % mladih (15–29 let), kar je bilo v primerjavi s celotno EU (65,9 %) še vedno precej več. 

Stopnja delovne aktivnosti mladih v Sloveniji je nižja kot pred petimi leti in je nižja od povprečja v celotni EU

Delež delovno aktivnih mladih v Sloveniji je bil v 2016 v primerjavi z 2011 nižji za 2,5 odstotne točke. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 % delovno aktivnih, v EU pa 48,3 %.

Mladi v Sloveniji pridejo do stabilne oblike zaposlitve šele v pozni mladosti oz. na prehodu v zgodnje odraslo obdobje

Med zaposlenimi mladimi v Sloveniji, starimi 15–24 let, je bilo v 2016 v delovnem razmerju:

  • za nedoločen čas 25,1 %;
  • v delovnem razmerju za določen čas jih je bilo 25,5 %,
  • preostalih 49,4 % zaposlenih mladih pa je opravljalo druge oblike dela za določen čas.

Spodbudnejši pa je podatek, da je delež zaposlenih za nedoločen čas med zaposlenimi mladimi v naslednji starostni skupini (25–34 let) precej višji, in sicer znaša 72,8 %.

To so statistični podatki za celotno Slovenijo. Seveda, se od regije do regije razlikujejo. Vsekakor pa je zanimiv podatek, ki kaže na to, da veliko več mladih v Sloveniji živi v skupnem gospodinjstvu s starši, kot pa je praksa v tujini. Medtem, ko se podatki iz Švedske Finske in Danske veliko bolj spodbudni. Upajmo, da bo enkrat v prihodnosti tudi naše gospodarstvo v takem razmahu, da si bodo lahko tudi naši mladi omogočili samostojno življenje že prej, kot pa si lahko to v današnjih časih.

Vir: Statistični urad RS

N. N.