Življenjskega sloga ne oblikujejo le osebne izbire posameznika, kajti na mnoge dejavnike ne moremo vplivati sami. Pomembno vlogo imata okolje in družba, v kateri živimo, delamo, se igramo, ljubimo, se staramo…Kot posameznik se lažje odločamo za zdrave izbire, če jih okolje omogoča in spodbuja. Primer zdravega okolja predstavlja otroška igrača, ki krepijo in spodbujajo otrokove gibalne sposobnosti, urejene mreže kolesarskih stez, ki jih za potovanja in prosti čas uporabljajo odrasli in družina. Ustvarjanje takih možnosti v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire. Če teh možnosti ni, se posameznik pogosteje in hitreje odloča za nezdrav življenjski slog.
V interesu držav in občin naj bi bil zdrav posameznik, saj zdravje ljudi vpliva na gospodarstvo. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitri preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi in družini.
Neenakost v zdravju
Življenjski slog je seveda pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno, ljudje z nižjo izobr4azbo in nižjimi dohodki živijo bolj nezdravo in pogosteje zbolevajo. Socialno – ekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki pa so nepravične in jih je mogoče preprečiti.
Seveda, pomemben dejavnik v Sloveniji, ki vpliva na zdravje Slovencev je prekomerno uživanje alkohola, vendar to nam je vsem dobro poznano in o tem smo dobro obveščeni, saj nas mediji nenehoma opozarjajo na to našo slabost. Zato bomo pridigo o alkoholu in kajenju ki spadata tudi med zasvojenosti prepustili medijem in ustanovam, ki jim je ozaveščanje o teh razvadah poglavitni namen.
Telesna dejavnost
Še nedolgo nazaj smo se zabavali na račun debelih Američanov, sedaj lahko to opustimo, saj smo se z hitro pripravljeno hrano, premalo gibanja in preveč sedenja pred domačimi televizorji tudi sami znašli pred tem problemom. Prekomerna telesna masa in debelost naraščata tako v Sloveniji kot tudi v večini evropskih držav. Vendar to ne predstavlja samo estetske napake ampak gre za težavo, ki vpliva na dolžino in kakovost življenja ter razvoj različnih bolezni. Debelost je spet povezana z izobrazbo in finančnem stanjem posameznika, saj je trend prehranjevalnih navad povezan z različnimi družbenimi sloji.
Zaskrbljujoč je trend naraščanja prekomerne telesne mase in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih petindvajsetih letih se je delež debelih fantov v starosti od 7 do 18 let povečal s 5,5% na 12,7%, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa s 3,3% na 7,9%.
Problem današnjega časa je vsekakor sedeči življenjski slog zaradi katerega smo izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za pojav različnih bolezni.
Priporočena dnevna telesna dejavnost za odrasle in starejše je vsaj 30 minut dnevno, medtem ko je otrokom in mladostnikom priporočena vsaj 60 minutna dnevna telesna dejavnost.
V Sloveniji 18,2% mladostnikov starih 11, 13 in 15 let, preživlja svoj prosti čas sede več kot 4 ure na dan v času šolskega tedna. Mladostniki in otroci, ki so telesno dejavni so bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem in kakovostjo življenja.
Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Ravno tako telesna dejavnost vpliva na boljše duševno zdravje posameznika.
Na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo preverili podatke o zdravju ljudi v posamezni občini v Posavju za leto 2016.
Bistrica ob Sotli
Samoocena prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro je bila nižja od slovenskega povprečja. Bolniška odsotnost delovno aktivnega prebivalca je trajala povprečno 12,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 13,7 dni.
Delež porabnikov pomoči na domu, stopnja umrljivosti zaradi samomora in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi so višji od slovenskega povprečja.
Brežice
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro je tako kot v prejšnjem primeru, nižji od slovenskega povprečja. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,5 koledarskih dni na leto, kar je višje od slovenskega povprečja.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja, medtem, ko je stopnja umrljivosti zaradi samomora in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi višja kot je slovensko povprečje.
Kostanjevica na Krki
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju. Bolniška odsotnost delovno aktivnega prebivalca je nižji od slovenskega povprečja.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in stopnja umrljivosti zaradi samomora je nižja od slovenskega povprečja. Delež uporabnikov pomoči na domu pa je bil višji od slovenskega povprečja.
Krško
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,6 koledarskih dni na leto.
Delež porabnikov pomoči na domu, stopnja umrljivosti zaradi samomora in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi so višji od slovenskega povprečja.
Radeče
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 12,2 koledarskih dni na leto, kar je nižje od slovenskega povprečja.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji. Višja od slovenskega povprečja pa je tudi umrljivost zaradi samomora in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi.
Sevnica
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 12,9 koledarskih dni na leto.
Delež porabnikov pomoči na domu, stopnja umrljivosti zaradi samomora in stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi so višji od slovenskega povprečja.
Opaziti je, da v posavski regiji ravno nismo med najbolj zdravimi. Torej, svetujemo vsem nam, da si vzamemo na dan vsaj pol ure za sprehod na svežem zraku, se odpravimo na aktiven izlet v naravo in izbrišemo prah iz biciklov.
Paziti je potrebno kaj jemo, ter upoštevati pravilo manj je več. Res, da je kvalitetna hrana draga, vendar obstajajo možnosti lastne pridelave zelenjave, če nimate vrta, lahko kako malenkost vzgojite tudi na balkonu. O tem smo vam že pisali na portalu. Zelišča za simske čaje si lahko naberete na sprehodu in v svoj jedilnik vključite tudi začimbe, ki blagodejno vplivajo na telo.
Izogibanje sladki hrani in nezdravim prigrizkom je ravno tako priporočljivo. Za dobro počutje je včasih tudi priporočljivo ugasnit TV in odpreti knjigo. Skratka, nasvetov je veliko tudi na spletu in sami lahko naredimo največ.
N. N.
