V zadnjih letih so nevladne organizacije zavrle marsikateri razvojni projekt. Najbolj znano je bilo njihovo nasprotovanje postavitvi vetrnih elektrarn v Volovji rebri, zaradi česar ima Slovenija danes le dve vetrni elektrarni.
Zadnji znan primer je tudi primer Hidroelektrarne (HE) Mokrice, kjer je Društvo za preučevanje rib Slovenije spomladi doseglo razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za njeno postavitev.
Tudi zato se postavlja vprašanje, ali imajo nevladne organizacije pri nas preveliko moč, in ali jim zakonodaja preveč dopušča, da iz takšnih ali drugačnih, včasih tudi milo rečeno čudaških vzgibov in prepričanj, zavirajo razvojne projekte, ki so sicer še kako pomembni za našo prihodnost.
Slednje vprašanje si postavlja tudi poslanec SDS in občinski svetnik v občinskem svetu Občine Sevnica Tomaž Lisec. Ta je na vlado naslovil poslansko pobudo po spremembi zakonodaje, s katerimi bi nevladnim organizacijam onemogočili zlorabe v postopkih izgradnje pomembnih javnih projektov. Kot je zapisal, so ga za to zaprosili predstavniki nekaj institucij z območja Posavja, ki sicer nevladnih organizacij ne želijo izločiti iz postopkov, želijo pa, da se omeji zlorabe. Zato je Lisec na vlado naslovil pobudo, “da v okviru svojih pristojnosti preuči in pripravi ustrezne spremembe zakonov in podzakonskih aktov, da pri realizaciji in izvedbi razvojnih projektov večjega pomena ne bi prihajalo do zlorab pravnih institutov procesne narave s strani nevladnih organizacij”.
V primeru Hidroelektrarne Mokrice mora sicer država po sklepu sodišča v pridobitev novega okoljevarstvenega soglasja, nad čimer so razočarani predvsem v Občini Brežice. Menijo namreč, da bo to zavrlo ureditev protipoplavne zaščite, ki si jo ob gradnji hidroelektrarne obetajo na Brežiškem.
Hidroelektrarno Mokrice, zadnjo v verigi petih na spodnji Savi, bi morali sicer zgraditi do junija 2022.
M. P.
