Kurjenje vlažne kurjave, predvsem drv, nedvomno predstavlja določeno obremenitev za okolje, vendar pa je nenavadno in nekoliko skregano z zdravo pametjo, da lahko država posameznika kaznuje, če uporablja prevlažno kurjavo. Kazni so visoke, znašajo od 1.200 do kar 4.100 evrov.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki jo je sprejela vlada, določa, da se lahko v mali kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, uporabljajo naravni les in lesni ostanki, v katerih delež mase vode na maso vlažnega lesa ne sme presegati 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode.
Upravljavec kurilne naprave, ki je fizična oseba, se za prekršek iz tega naslova kaznuje z globo od 1.200 do 4.100 evrov.
Slednje pomeni, da vas lahko inšpektor za varstvo okolja kaznuje z več tisoč evrov visoko globo, če dimnikar pri izvajanju obratovalnega monitoringa vaše kurilne naprave ugotovi, da vlaga v kurjavi presega 20 odstotkov.
Gre za povsem neživljenjsko ureditev. Lesno kurjavo uporabljajo namreč največ na podeželju, kjer na takšen način kompenzirajo tudi druge drage vire kurjave. Kurilna sezona jih tudi velikokrat prehiti in se pripravljeni les ne more posušiti v zadostni meri.
Globe so izredno visoke, zato si v SDS prizadevajo za odpravo te nesorazmerne kazni za kurjenje drv. Ministra za okolje Jureta Lebna iz stranke SMC zato pozivajo, naj to ureditev odpravi. Ali jim bo Leben prisluhnil in vladi predlagal spremembe, bomo spremljali.
M. A.
