Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Valentinovo se pri nas praznuje šele nekaj let, ko v Slovenijo vse bolj prodirajo zahodni vplivi in z njimi tudi njihovi prazniki. Praznik izvira iz Anglije, od koder se je razširil v Ameriko in se nato skomercializiran vrnil nazaj v Evropo.
Sveti Valentin prinese ključ od korenin
God svetega Valentina pa se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin – pomladni svetnik – prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih (medtem, ko imamo danes – sneg). Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini so nekoč imeli ta dan za prvi spomladanski dan.
Legende o svetem valentinu
Sveti Valentin je umrl zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Škof Valentin je poročal mlade krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus ostro nasprotoval. Valentina je dal prebičati in sežgati.
Neka druga legenda, zapisana v nekem angleškem koledarju leta 1797, pa piše, da naj bi se Valentin, ki je bil zaprt zaradi krščanske vere, v ječi zaljubil v slepo hčer paznika. Pisal ji je pesmi in ji vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščansko vero, Valentina pa so obglavili.
Ljubezen je edina stvar, ki je imamo več, kadar jo dajemo naprej. S prijaznostjo v vsakdanjem življenju, naklonjenostjo in dobrosrčnostjo. Ne le do partnerja, kjer to vsi pričakujejo, ampak tudi do drugih ljudi – prijateljev, znancev, sodelavcev in celo neznancev. To je bilo najpomembnejše spoznanje ameriške študije, ki je dolga leta spremljala in anketirala srečne ljudi, tiste, ki čutijo, da so ljubljeni, ter ljubezen in zadovoljstvo tudi izžarevajo.
Romantični obred v dvoje
Namesto daril si lahko privoščita doživetje, oziroma skupne trenutke. Na Valentinov ali Gregorjev dan so nekoč pripravljali poseben romantični obed v dvoje. Ponekod ga še vedno pogrinjajo. Na mizi mora biti šopek cvetja, sveče naj gorijo v višini oči, da ne mečejo zlohotnih senc po prostoru. Namizni prt mora biti bel kot sneg, glasba pa ne sme motiti pogovora. Televizija, telefoni, mobiteli in celo luč morajo biti odklopljeni, da se sliši šepetanje, na primer besede »ljubim te, draga«. Večerja traja dolgo, na mizi so razstavljene največje dobrote, npr, škampi, kozice, školjke, kakšne fine ribe, …Hrana mora imeti razne barve, krožniki pa naj bodo okrašeni z zelenjavo, narezanimi jajci, sadjem itd. Na mizi naj bo steklenica zelo dobrega vina ali penine.
Da je dogodek še bolj pester si lahko pripravita večerjo kar skupaj – Romantični recepti za Valentinovo
Nekaj je v zraku.
Lepega. Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.
Čuti se. Sluti se.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet
v slednji minuti.
Nekaj je v zraku.
Kar odseva v očeh,
kar odmeva v ljudeh
na vsakem koraku.
Je to za pesem
skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?
(Tone Pavček)
N. N.
